Do septembra se ekipa portala E-demokracija.si odpravlja na dopust, septembra pa bomo vrnitev poskusili združiti tudi s ponovnim zagonom projekta Vprašaj s klicajem!

Snovalci portala E-demokracija.si že od leta 2005 slovensko javnost oskrbujemo z informacijami o spletni komponenti politike in možnostih sodelovanja s pomočjo informacijske tehnologije.

V letu 2010 je portal do konca junija obiskalo dobrih deset tisoč obiskovalcev, največji delež obiskovalcev pa je portal obiskal februarja, ko smo gostili ministra za šolstvo in šport, Igorja Lukšiča.

Čez poletje bo portal miroval, septembra pa se bomo vrnili v enaki postavi, upamo pa tudi na ponovni zagon projekta Vprašaj s klicajem, kjer nam je ostalo še nekaj ministrstev.

Da boste na tekočem z vsebinami vas vabimo, da se včlanite v našo Facebook skupino, se priklopite na naš Twitter kanal oziroma naročite naše tedenske elektronske novice.

Britanska vlada je naredila pregled svojih 820 spletnih mest in ugotovila, da je večina njih neuporabnih, zastarelih in da celo ljudje, ki naj bi zadnje skrbeli oziroma z njimi upravljali, tega ne počnejo oziroma ne vedo, kako to početi. Zato jih bo večino ukinila.

Za vzdrževanje vladnih spletišč je britanska vlada v letu dni porabila skoraj štirideset milijonov evrov, za razvoj novih spletišč in funkcij pa stoštirinajst milijonov evrov. V povprečju je za vsakega obiskovalca kateregakoli vladnega spletišča britanska vlada porabila dobrih štirinajst evrov.

“Čas, ko je bilo spletišče obvezno zlo, hkrati pa se ga je obravnavalo samo kot privesek, pri katerem funkcija ni tako zelo pomembna, je minil,” poudarja Francis Maude, visoki uradnik finančnega ministrstva, ki je vodil analizo spletišč. Dodal je še, da “vlada že leta 2007 napovedovala zapiranje spletišč, vendar je namesto tega ustvarjala nova, neuporabna spletna mesta.”

Kritiki pa odgovarjajo, da brezglavo zapiranje spletišč na dolgi rok ne bo pomagalo. “Spletišča so še vedno relativno poceni in učinkovito sredstvo komunikacije in opravljanja storitev,” meni Tessa Jowell, poslanka laburistov in bivša visoka uradnica finančnega ministrstva, “na koncu pa se lahko izkaže, da nas bo zapiranje spletišč stalo več kot bi bili stroški njihovega vzdrževanja in razvoja.”

Vir: BBC

Bela hiša je objavila osnutek načrta, s katerim želi vzpostaviti sistem varne spletne identitete uporabnikov, ki bi olajšala spletno trgovanje in hkrati zmanjšala število kriminalnih dejanj, ki so povezane s potvarjanjem identitet na spletu.

Howard Schmidt, posebni pomočnik ameriškega predsednika Baracka Obame, je pojasnil, da je cilj načrta sodelovanje ameriške vlade z zasebnimi korporacijami, s katerimi bi “ustvarili spletni ekosistem, kjer bi lahko posamezniki, podjetja in ostale pravne osebe zaupali drug drugemu, saj bi za potrjevanje identitet skrbela višja avtoriteta.”

Enotna identiteta bi olajšala težave z gesli in uporabniškimi imeni, nadaljuje Schmidt, poleg tega pa bi lahko s tem sistemom odpravili vedno večje število zločinov, ki so povezani s krajo spletne identitete.

Komentarje je vlada že začela zbirati na spletišču Idea Scale, med dosedaj zbranimi predlogi pa je največjo podporo prejel predlog uporabnika, v katerem vlado opozarja, da bi bilo bolje od izumljanja novega načina identifikacije podpora enega od že obstoječnih sistemov (OpenID, PGP…).

Vir: PC World

Kitajske oblasti so 2.3 milijona pripadnikov kitajske vojske prepovedali uporabo spletnih storitev kot sta Facebook in Twitter oziroma pisanje spletnih dnevnikov. Glavna skrb je namreč spletno vohunstvo in objavljanje informacij o občutljivih zadevah, so pojasnili na kitajskem obrambnem ministrstvu.

“Vojaki blogov ne smejo pisati, ne glede na to, ali so v vojašnici ali pa doma na dopustu,” je pojasnil Wan Long, tiskovni predstavnik kitajske vojske, “saj se moramo izogibati spletnim pastem in razkrivanju vojaških skrivnosti.”

Pravila so v veljavo stopila petnajstega junija, s tem pa so kitajske oblasti v že tako zloglasni kitajski požarni zid vdelale še nekaj opek. Ko se je kitajska vlada v začetku mesece soočala s kritikami reguliranja največje spletne populacije na spletu (na Kitajskem je na splet priklopljenih več kot 400 milijonov uporabnikov), je kot glavni razlog regulacije in omejevanje dostopa prav tako navedla državno varnost.

Zadnja poteza je tako nadaljevanje restriktivne spletne politike, ki jo Kitajska vodi že vrsto let. Zadnji večji incident pred to prepovedjo je bil javni spor z ameriškim podjetjem Google, ki se je končal z njegovim umikom s kitajskega trga.

Vir: AFP

Ruski predsednik Dimitrij Medvedev je mož beseda. Vsaj na področju spletnega komuniciranja, kjer je letos spomladi oznanil, da se bo do poletja pridružil vedno večjemu številu politikov, ki uporabljajo spletno storitev Twitter. To je tudi storil, med uradnim obiskom ameriške Silicon Valley.

Ruski predsednik je med obiskom sedeža podjetja Twitter, kjer sta mu ustanovitelja, Biz Stone in Evan Williams najprej razložila način uporabe, odprl tudi svoj Twitter račun ter ga s tvitom “Pozdravljeni, tudi jaz sem na Twitterju!” tudi začel uporabljati.

Na svojem obisku Združenih držav Amerike je Medvedev obiskal še Apple, Cisco in sedež največjega spletnega iskalnika v Rusiji, Yandex, namen obiska pa je bil dvojni – podpis pogodbe s podjetjem Cisco in nabiranje vtisov, saj si Medvedev želi, da bi tudi v Rusiji zgradili podoben visokotehnološki kompleks, kot ga imajo Američani.

Vir: AFP

Virtualna davčna asistentka Vida, ki je dobila ime na podlagi predlogov dohodninskih zavezancev na spletnih straneh davčne uprave, je zaživela 1. februarja 2007. Od 15. junija 2007 odgovarja po telefonu, lahko ji napišete tudi elektronsko pismo.

Ideja zanjo je prišla od švedske davčne uprave, kjer imajo podoben virtualni informator z imenom Erik. Za slovensko davčno upravo jo je grafično oblikovala Mojca Kranjc iz okolice Maribora, ki je po izobrazbi profesorica likovne umetnosti, sicer pa je aktivna na področju vizualne produkcije.

Za sistem so od 2006 do 2009 odšteli 1.464.839 evrov, za investicijo v infrastrukturo 452.291, za investicijo v dohodnino 527.984, za investicijo v Pojasnila za vse davke 174.389 ter za vzdrževanje in licence 309.875 evrov. Letni strošek vzdrževanja je sicer 103.291 evrov, od tega je nadgradnja 48.070, operativa pa 55.221 evrov.

Glavni razlog za vzpostavitev Vide je bilo dejstvo, da so bili davčni uslužbenci zelo obremenjeni z odgovarjanjem na preprosta in ponavljajoča se vprašanja. Pred njeno uvedbo so na primer v treh mesecih v davčnih uradih in izpostavah prejeli okoli 286.000 klicev. Veliko vprašanj je bilo preprostih in enostavnih, kot so ”do kdaj moram oddati napoved” ali ”kam naj vpišem določene prihodke”.

Tako je Vida olajšala delo davčnim uslužbencem in tudi omogočila zavezancem, da 24 ur na dan 365 dni na leto v trenutku prejmejo odgovore v zvezi z obdavčevanjem. In vprašanj je vse več; od 31. marca letos, ko so poslali prve informativne izračune, do 1. aprila, ko so jih prejeli prvi zavezanci, je dala 52.400 odgovorov, kar je 140 odstotkov več kot v enakem obdobju preteklega leta. ”Podatek kaže na učinkovitost dajanja odgovorov, ki ga lahko doseže le sistem, kot je Vida,” so zadovoljni na davčni upravi.

Odgovore sestavljajo kar davčni uslužbenci sami. Osvežujejo jih sproti, odvisno od spremembe predpisov in od vprašanj, ki jih postavljajo davčni zavezanci. Zelo uporabna je bila na primer februarja lani ob selitvi Davčnega urada Ljubljana na Davčno ulico 1, ko so se zamenjali nadzorniki za pravne osebe. Namesto da bi samostojni podjetnik vsak posebej klical, kdo je njegov novi nadzornik, so Vidi posredovali davčne številke, ona pa jim je povedala ime, telefonsko številko in številko sobe njihovega novega davčnega nadzornika.

Vida, ki išče odgovore po ključnih besedah, letno odgovori na več kot milijon vprašanj. Najbolje jo izkoristite ob postavljanju enostavnih, preprostih in jedrnatih vprašanj. Največ obiska ima seveda v obdobju izdaje informativnih izračunov dohodnine, kjer lahko zavezanci z vnosom davčne številke preverijo, ali so že poslali njihov izračun.

Vir: 24ur

V Sloveniji se nadaljuje postopna rast števila gospodinjstev, ki imajo svojo telekomunikacijsko vez s svetom, prek katere dostopajo do interneta in tudi telefonirajo ali celo sprejemajo televizijske programe, urejeno prek tehnologije FTTH oziroma tako imenovanega optičnega priključka.

Trenutno že več kot 70 tisoč gospodinjstev dostopa do interneta prek optičnih priključkov, ki tako nadaljujejo rast v primerjavi z drugimi tehnologijami.

Ob koncu letošnjega prvega četrtletja je bilo takšnih priključkov v Sloveniji že 71.571. Ob koncu predhodnega četrtletja je bilo optičnih priključkov 68.442, ob koncu lanskega prvega trimesečja pa 54.385, je razvidno iz pred dnevi objavljenega poročila agencije za pošto in elektronske komunikacije o razvoju trga elektronskih komunikacij v prvem četrtletju 2010.

Največji tržni delež z naslova števila priključkov optike do doma ima družba T-2, in sicer 59,5-odstoten. Sledita pa ji družbi Telekom Slovenije s 34,8-odstotnim tržnim deležem in Amis z 1,4-odstotnim tržnim deležem.

Optični priključki nadaljujejo rast v primerjavi s tehnologijo xDSL kot najbolj razširjeno fiksno širokopasovno tehnologijo. Konec prvega trimesečja je optični priključek uporabljalo 15 odstotkov vseh uporabnikov fiksnih širokopasovnih tehnologij, pred enim letom pa 12,3 odstotka.

Tehnologiji xDSL se je medtem delež zmanjšal s 65,1 na 61 odstotkov, kabelskemu dostopu pa povečal z 22,1 na 23 odstotkov. Delež ostalih tehnologij se je na letni ravni povečal z 0,4 na en odstotek.

Vir: 24ur

S pomočjo digitalnih tehnologij lahko v Veliki Britaniji na spletu skupno sodeluje do pol milijona uporabnikov oziroma en odstotek britanske populacije. Do te številke so prišli pri dobrodelni organizaciji Involve, ki se ukvarja z elektronsko participacijo.

Podobne tehnike so že preizkusili v Estoniji, kjer se je leta 2009 na spletu zbral skoraj en odstotek vsega prebivalstva in na štiristo različnih lokacijah prispevalo svoje mnenje v enotni spletni forum “My Estonia,” kjer so debatirali o lokalnih problemih in potencialnih rešitvah.

Britanska študija še opozarja na upad odstotka državljanov, ki odhaja na volišča in prav to bi naj bil ključni razlog, zaradi katerega naj bi se politika odločila za spodbujanje elektronske participacije. “Ljudem je potrebno razložiti, da participacija ni dobra brez razloga, ampak da se z višjo participacijo izboljša tudi kvaliteta in legimiteta končne odločitve,” so zapisali v študiji.

Poleg tega avtorji raziskave ugotavljajo, da lahko sodelovanje javnosti dvigne splošno obveščenost o problematičnih temah in izboljša občutek skupne odgovornosti. “Z večjo informiranostjo pa pride tudi boljša izraba proračunskih sredstev in manj nepotrebnega trošenja,” še dodajajo avtorji.

Celotna študija

Vir: e-government bulletin

Državni tožilec zvezne države Utah, Mark Shurtleff, je podpisal nalog za usmrtitev zapornika Ronnie Lee Gardnerja, nato pa obvestilo o usmrtitvi objavil tudi na svojem twitter računu, kar je večina uporabnikov in novinarjev označila za slabo prakso.

“Naj se ga Bog usmili,” je svoj tvit o usmrtitvi Gardnerja zaključil državni tožilec, kritiki pa so malo po objavi hiteli kritizirati njegovo netaktnost in neumnost. “Mislim, da bo to za vedno zapisano kot ena največjih traparij, kar so jih kadarkoli objavili na Twitterju,” je Shurtleffovo objavo kritiziral eden od uporabnikov.

Shurtleff, ki ima na Twitterju več kot sedem tisoč sledilcev, se je kasneje zagovarjal, da je “sporočilo o usmrtitvi objavil tudi na Twitterju predvsem zato, ker verjame v obveščeno javnost in ker mi tehnologija omogoča, da javnosti hitro in enostavno serviram novice, povezane z mojim delom.”

Vseeno uporabniki niso tega mnenja in Shurtleff jih je še cel pretekli konce tedna skušal prepričati o pravilnosti svoje odločitev, kar se razvidno tudi iz njegovih kasnejših Twitter objav.

Vir: AP

Omenjena storitev nam prinaša dinamično razširitev virtualziranih računalniških storitev kot enotno spletno storitev. Uporabnik ni več odvisen od zmogljivosti svojega računalnika, saj v oblaku mreža postane superračunalnik z izbrano aplikacijo in optimalnim načinom izvedbe (Pant in Sharma 2009 v Derenčin 2009, 24).

Ko bo sistem oblaka nekoliko bolj uveljavljen, bomo imeli posamezniki na svojih računalnikih mnogo manj podatkov in programov. Med vsemi pozitivnimi stranmi oblaka, pa se pojavi tudi negativna stran, saj bo uporabnik izgubil določeno mero nadzora nad lastnimi podatki, varnost pa bo prepuščena oblaku. Tu se pojavljajo vprašanja o pojavljanju nenehnih nevarnostih vdora v zasebnost in manipulacijami s podatki (Derenčin 2009, 6-24).

Oblak prinaša mnoge prednosti. Prva izmed njih je cena, saj organizacija vire vzame v najem in stroške plačuje postopoma. Oblaki omogočajo shranjevanje večje količine podatkov, saj se ti shranjujejo neodvisno od krajevnega računalnika. Delovanje je večinoma avtomatizirano, kar pomeni, da se nadgradnje izvajajo same, tehnično osebje pa ta čas poskrbi za druga opravila.

Podatkovni oblak prinaša tudi večjo fleksibilnost in mobinost, saj je dostop do lastnega oblaka omogočen iz katerega koli računalnika in ne le tistega, lastnega v pisarni. Katz (2008 v Greenhow, et al. 2009, 255) meni, da bi uporaba podatkovnega oblaka lahko prinesla revolucijo na področju izobraževanja in raziskovanja v prihodnjem desetletju. Profesorji, študentje in raziskovalci bi imeli omogočen skupen dostop do namenske programske opreme za urejanje podatkov, 3D modeloranje, preko spleta pa izkoristili tudi super računalniške zmožnsti oblaka.

Katz (ibid.) nadaljuje, da bi na ta način prakse, ki so bile nekoč dostopne le velikim in dobro financiranim univerzitetnim projektom, postale precej bolj dostopne, veliko pa bi pridobile tudi discipline, ki za raziskovanje že sedaj dobijo premalo sredstev.

Celotna seminarska naloga