Če sem malo poetična, bi lahko rekla, da je internet odprl nov svet, z dosti manj omejitvami. Seveda ta svet v veliki meri temelji na posnemanju materialnega, pogosto manj vznemirljivega vsakdanjika, kjer si človek svoje identitete ne more izbirati tako poljubno in svobodno.

Na voljo nam je cel kup aplikacij in iger, kjer lahko odpremo restavracijo ali farmo, opremljamo stanovanje, vzgojimo hišnega ljubljenčka in se učimo igranja instrumentov. Vse to bi seveda lahko počeli tudi izven virtualnega sveta, vendar z neprimerno več napora.

Meje virtualnost in resničnosti so se sicer od nekdaj prepletale, sedaj pa so začele dobivati novo, precej strašljivo dimenzijo. Priznam, da sta me novici precej presenetili:

* Azijski par izstradal otroka do smrti, ker je ves čas posvečal svojem virtualnem otroku
* Ženska se ustreli ko pomotoma zamenja pištolo za Wii upravljalec.

Morda je prva misel ob prebranem, da se kaj takega pri nas ne bi moglo pripetiti. Da se takšne stvari dogajajo samo tujini. Ironično virtualni svet ne pozna meja, resničnost pa je zmuzljiva in zavisi od naših zaznav. Le-te bodo ob pogledu na polje sončnic čisto mimogrede prebudile misel, kako enostavno bi jih bilo požeti v Farmville.

“Slovenska vlada po svojih najboljših močeh regulira probleme s katerimi se soočamo. Politika pa že vse od osamosvojitve boleha za implementacijskim primanjkljajem. Da bi delo opravili hitreje in bolj kakovostno, smo se odločili za semafor sprememb,” je ob predstavitvi svojega semaforja povedal premier Borut Pahor.

“Semafor” je razdeljen na tri področja – podjetništvo in znanje za razvoj, varna prožnost in socialna kohezivnost ter razvojna, prometna in energetska infrastruktura, torej enako kot izhodna strategija. Pahor bo novinarjem enkrat mesečno kazal, kakšni so premiki na njem. “Rumena barva pomeni, da je zadeva v vladni obravnavi, zelena pa, da je zadeva uveljavljena,” je še pojasnil Pahor.

Vlada je tako sprejela tudi časovnico za izvajanje v začetku februarja sprejete slovenske izhodne strategije v obdobju 2010-2013. Gre za dopolnitev izhodne strategije in predstavlja časovnico izvajanja po posameznih zakonih. Časovnica izhaja iz sprejetega normativnega programa dela vlade za letošnje leto in zavez, sprejetih v omenjeni strategiji.

Vir: Finance

V začetku tedna je nemško ustavno sodišče nemški zakon o obvezni hrambi prometnih podatkov zaradi kršitve pravice do zasebnosti razveljavilo, hkrati pa tudi odredilo, da je potrebno vse shranjene prometne podatke nemudoma izbrisati.

Nemško ustavno sodišče je tako odločilo na podlagi pritožbe več kot 34.000 nemških državljanov (med drugim tudi pravosodne ministrice Sabine Leutheusser-Schnarrenberger), združenih v civilno iniciativo z imenom Delovna skupina o hrambi prometnih podatkov.

Po mnenju sodišča namreč nemški zakon o obvezni hrambi prometnih podatkov ne vsebuje ustreznih mehanizmov za preprečevanje neupravičenih posegov v zasebnost in je v neskladju tako z nemško ustavo, kot tudi z 8. in 10. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavljata pravico do zasebnosti in svobodo izražanja. Pomenljiva pa je tudi izjava predsednika nemškega ustavnega sodišča, Hansa-Jürgena Papierja, ki je dejal, da bi hramba prometnih podatkov lahko “povzročila nevarno razširjenost občutka, da so (posamezniki) pod stalnim nadzorom, kar lahko zmanjša nepristransko zaznavanje posameznikovih osnovnih pravic na številnih področjih”.

Kljub temu pa po mnenju sodišča obvezna hramba prometnih podatkov sama po sebi ni neustavna. Problematična je le trenutna zakonodajna implementacija evropske Direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov 2006/24/ES. Tako bi po mnenju sodišča morala biti uporaba shranjenih prometnih podatkov omejena le na zločine, ki neposredno ogrožajo življenje ali telo posameznikov ter zločine, ki predstavljajo neposredno nevarnost za varnost države, po mnenju sodišča pa podatkov ne bi smeli uporabljati v “splošne” varnostno-obveščevalne namene.

Podatki bi morali biti shranjeni decentralizirano, hranjeni pa bi morali biti na način, ki bi zagotavljal najvišjo možno stopnjo varovanja (tudi z uporabo šifriranja). Nadzor nad izvajanjem zakona bi moral imeti nemški Informacijski pooblaščenec, ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov pa se ne bi smel izvajati nad tim. posebnimi skupinami posameznikov, kot so npr. duhovniki, zdravniki, odvetniki in tudi novinarji. Celotna sodba se nahaja na spletni strani nemškega ustavnega sodišča.

Po mnenju nekaterih nemških poslancev omenjena odločitev predstavlja zaušnico vladi, notranji minister Thomas de Maiziere pa je izjavil, da “bi bilo sodbo ustavnega sodišča neprimerno kritizirati, vendar pa moram reči, da mi (razsodba) ne vliva zadovoljstva”, hkrati pa napovedal čim hitrejše sprejetje nove zakonodaje o obvezni hrambi prometnih podatkov.

Njegova kolegica, pravosodna ministrica Sabine Leutheusser-Schnarrenberger pa je po drugi strani mnenja, da s sprejemom takšne zakonodaje ne gre preveč hiteti. Hkrati je Delovna skupina o hrambi prometnih podatkov že pričela s kampanjo, s katero bi idejo o obvezni hrambi prometnih podatkov tudi politično pokopali. Čedalje glasnejše pa so tudi zahteve, da mora država državljane zaščititi tudi pred zasebnimi podjetji, ki zbirajo številne osebne podatke o uporabnikih telekomunikacij.

Neposredno po odločitvi nemškega ustavnega sodišča je Viviane Reding, evropska komisarka za pravosodje, že napovedala evalvacijo vse protiteroristične zakonodaje Evropske unije, zlasti iz vidika sorazmernosti in nujnosti.

Vir: Slo-tech

Policija je leta 2009 obravnavala skoraj sedem tisoč primerov kibernetskega kriminala, od spletne kraje identit in osebnih podatkov, do razpečevanja otroške pornografije oziroma kršitve avtorskega prava, kar je za skoraj šest odstotkov več kot leto poprej oziroma dvakrat več od leta 2000, ko so prvič začeli statistično spremljati spletno kriminaliteto.

Najbolj zaskrbljujoče je področje ilegalnega dostopa do bančnih podatkov, saj se je število primerov v letu dni skorajda podvojilo in naraslo na več kot dvatisoč petsto primerov, na drugem mestu pa je že omenjena otroška pornografija, saj so policisti obravnavali več kot petsto primerov distribucije.

Vseeno opažajo tudi spodbuden trend na področju spletnih dražb (eBay, Yahoo), kar analitiki pripisujejo izboljšanim mehanizmom družb in dodatnih varoval, ki preprečujejo, da bi kupec blago plačal, vendar ga ne bi prejel.

Vir: AFP

…o cenah mobilnih storitev, ki jih vsakodnevno koristijo na svojih mobilnih telefonih. Zato se je potrošniška organizacija PhonepayPlus odločila, da bo za uporabnike od enajst do sedemnajst let organizirala posebna izobraževanja, na katerih se bodo lahko podučili o stroških mobilnih storitev.

Predstavniki organizacije PhonepayPlus menijo, da najstniki potrebujejo dodatne učne ure, kjer bi se podučili o nevarnostih, katerih posledica je visok račun za mobilni telefon. Pri PhonepayPlus so pobudniki nove iniciative z nazivom PhoneBrain 2010, s katero učence in dijake izobražujejo o plačljivih mobilnih storitvah.

Ena izmed londonskih dijakinj je na mobilni telefon prenesla igro, po čemer je pričela pošiljati sporočila SMS. Vse dokler je zmanjkalo denarja na kartici SIM.

Učence v 1.000 srednjih šolah po Veliki Britaniji (VB) učijo o načinih trženja plačljivih mobilnih storitev in kako deluje sistem plačevanje teh storitev. Med temi urami ustvarjajo tudi lastne mobilne melodije, pri čemer uporabljajo glasbo londonskega reperja Fugative, ki je bil tudi sam žrtev nenavadno dragih prenosov.

V večini primerov podjetja z dragimi mobilnimi storitvami ne kršijo zakonodaje, vendar se ne trudijo, da bi bila cena storitve na jasnem in hitro vidnem mestu. Mnoga podjetja ceno skrijejo med droben tik ali poskrbijo, da ni najbolj jasno kaj vse bodo stranki zaračunali. Pri PhonepayPlus so samo lani prejeli 14.000 pritožb glede plačljivih mobilnih storitev.

Vir: SiOL

V svetu spoznavajo, da so blogi resničen medij in ne neka obskurnost na internetu. Navadili smo se že, da so ob velikih novicah in dogodkih blogi običajno ažurnejši od velikih novinarskih hiš, mnogokrat so celo bolj nepristranski. Da gre za zaresen medij, so priznali tudi v New Yorku, kjer bodo odslej blogerji upravičeni do značk press, ki jim bodo dovolile vstop na mesta, doslej rezervirana le papirnate, televizijske in radijske novinarje.

Odločitev seveda ni spontano vzniknila v mestnem svetu, marveč gre za odgovor na tožbo iz leta 2008, ko so trije spletni novinarji tožili, ker niso dobili novinarskih prepustnic. V New Yorku te navadno omogočajo prehod policijskega rumenega traku. Newyorška policijska uprava bo odslej blogerjem, ki so se udeležili vsaj šestih večjih dogodkov v zadnjih dveh letih in o njih poročali, izdala dvoletne prepustnice. Neizkušeni novinci bodo upravičeni do prepustnic za enkratno uporabo.

Odvetnik Norman Siegel, ki je zastopal tri blogerje v zgoraj omenjeni tožbi, odločitev pozdravlja. Pravi, da bodo odslej pri izdajanju dovolilnic končno gledali kakovost in obseg dela in ne delodajalca oz. narave medija. Z drugimi besedami, tudi naša stran bi brez težav dobila novinarske prepustnice.

Resni blogi torej vsaj v tujini postajajo polnopravni člani medijske družinice. Pri nas stanje še ni na tako visokem nivoju, a k sreči beseda blog le postaja del aktivnega besedišča Slovencev. Smo pa okno, v katerem bi še lahko poiskali slovenski prevod, zamudili. Blogi so tu in ostali bodo blogi.

Vir: Slo-tech

Italijanske oblasti so se zaradi posnetka, objavljenega na portalu YouTube, odločile sodno preganjati tri uslužbence spletnega giganta Google, čeprav le-ti niso bili povezani z objavo. Analitiki že opozarjajo, da je to lahko začetek konca googlovih spletnih storitev v Italiji.

David Drummond, Peter Fleischer in Arvind Dekisan ter bivši uslužbenec podjetja Google, George Reyes, so v Italiji zaradi videoposnetka, na katerem skupina mladoletnikov pretepa avtista, obsojeni kršenja zakonov zasebnosti. Težava je v tem, da nihče od štirih uslužbencev ni v nikakršni povezavi s posnetkom, objavljenim na portalu YouTube.

Google je v skladu s svojo politiko od začetka postopka sodeloval z italijanskimi oblastmi in jim posredoval podatke o uporabniku, ki je posnetek objavil, predstavnik podjetja pa je že napovedal pritožbo na obsodbo.

Analitiki ocenjujejo, da bo obsodba naredila več škode kot koristi. Leslie Harris, predsednik družbe Center for Democracy and Technology (CDT), opozarja, da je obsodba nevarni precendens. “Ne samo, da je v nasprotju z direktivo Evropske unije, ampak hkrati tudi načenja temelje spletne ekonomije in lahko ogrozi razvoj spleta v EU,” meni Harris, ki pojasnjuje, da lahko zaradi tega primera Google preprosto ukinil svoje storitve za italijanske uporabnike.

Zaradi obsodbe so nekateri kritiki Italijo že postavili ob bok Kitajski, Iranu in Uzbekistanu. “Način dela je povsod enak,” ocenjuje Cynthia Wong, odvetnica družbe CDT, “saj gre pri vseh državah za državni nadzor nad pretokom informacij, hkrati pa Italija daje zelo slab zgled ostalim kršiteljicam, ki bodo sedaj lahko svojo cenzuro opravičevale z izgovorom, da to počnejo tudi članice Evropske unije.”

Poleg državne cenzure pa bi lahko Google odreagiral z ukinitvijo storitev na italijanskem ozemlju. “Če bodo predstavniki podjetja Google začutili, da morajo vso vsebino, ki jo gostujejo aktivno pregledovati in odgovarjati zanjo, ne bi bilo nič čudnega, če bi se namesto pregledovanja odločili za umik z italijanskega trga,” opozarja Wongova.

Vir: AFP

Avstralski premier Kevin Rudd je začel razmišljati o imenovanju spletno-informacijskega pooblaščenca, ki bi na državni ravni spremljal pritožbe uporabnikom in jim delil koristne nasvete o uporabi spletnih tehnologij.

Po spletnem škandalu na omrežju Facebook, kjer je skupina neznanih uporabnikov s pornografijo preplavila žalni profil dveh mladoletnih žrtev umora, je avstralska vlada začela pospešeno razmišljati o še enem načinu državne regulacije spletnih vsebin. Poleg že obstoječega načrta omejevanja dostopa do pornografskih in ostalih moralno-spornih vsebin na spletu bi premier Kevin Rudd sedaj imenoval še pooblaščenca, ki bi sprejemal pritožbe uporabnikov in jih posredoval oblastem, ki bi nato ukrepale.

“Moramo se spopasti s kibernetskim kriminalom,” je pojasnil Rudd, “in narediti vse, da bodo naši otroci in mlajši uporabniki spleta varni pred nevarnostmi, ki nanje prežijo na spletu.”

Nasprotniki regulacije spleta so že izrazili svoje nestrinjanje z načrti avstralske vlade, vseeno pa le-ta vztraja pri nadzoru spletnih vsebin. “Sistem regulacije je zanesljiv in za uporabnika nemoteč,” je cenzuro spornih spletišč branil premier Avstralije, “in čeprav mu ljudje nasprotujejo, je potrebno narediti vse, da bodo naši otroci na spletu varni.”

Vir: AFP

Ameriška vojska bo svojim pripadnikom dovolila “službeno” uporabo socialnih omrežji ter tako spremenila skoraj tri leto staro pravilo, po katerem pripadniki ameriške vojske niso smeli uporabljati omrežji oziroma do njih dostopati v službenem času.

“Ocenjujemo, da prednosti socialnih omrežji za vojake presegajo varnostna tveganja, ki jih omrežja predstavljajo,” so uradniki zapisali v izjavi za javnost ter hkrati opozorili, da bo do ukinitve dostopa še vedno lahko prihajalo, vendar samo takrat, ko bodo poveljniki ocenili, da je to nujno potrebno oziroma ko bo potrebno varčevati z dostopom do spleta.

Socialna omrežja vojska trenutno uporablja za odnose z javnostmi, nagovarjanje rekrutov oziroma komunikacijo med vojaki in njihovimi družinami, je pojasnil obrambni minister Robert Gates ter še dodal, da je po činu najvišji predstavnik ameriške vojske, ki je prisoten na socialnih mrežah admiral Mike Mullen, ki predseduje svetu Joint Chiefs of Staff.

“Izkoristiti moramo možnosti komunikacij, ki so na voljo,” meni David Wennergren, namestnik direktorja oddelka za informacijsko tehnologijo pri ameriški vojski. “Dosedaj je bila praksa zelo neenotna, saj so nekateri oddelki omogočali dostop, drugi ga omejevali, tretji spet prepovedovali,” razlaga Wennergren in ocenjuje, “da se bomo sedaj posvetili izobraževanju uporabnikov in skušali mreže čimbolje izkoristiti.”

Vir: BBC

Ena prvih komunikacijskih strateginj za spletna omrežja občin znotraj Velike Britanije, Jane Postlethwaite, je zadolžena za vzdrževanje spletne prisotnosti občine Brighton. “Vloga je postala relevantna v trenutku, ko smo ugotovili, da se na spletu veliko ljudi pogovarja o zadevah, ki se dotikajo občine,” pojasnjuje Postlethwaitova, “vseeno pa občina v teh debatah ni imela svojega glasu.”

Poleg komunikacije z uporabniki Jane skrbi tudi za interna izobraževanja in uporabo socialnih mrež znotraj občinske uprave. “Vsak oddelek ima lahko popolnoma drugačne strategije uporabe omrežij,” ocenjuje, “vseeno pa ugotavljamo, da se jih da uspešno vplesti v skoraj vse procese znotraj posameznih oddelkov.”

Na dolgi rok se da z uporabo socialnih omrežij tudi prihraniti. “Vedno večje število ljudi bo informacije dobivalo preko spleta in vedno manj sredstev in financ bo potrebno vlagati za ostale oblike komuniciranja,” je prepričana Postlethwaitova, “poleg tega pa je celotna zadeva vodena s strani občine, kar pomeni, da zato ne plačujemo agencije oziroma zunanjega izvajalca.”

Vir: e-government bulletin