O portalu    Avtorji    Kontakt


 

Jérémie Zimmermann (La Quadrature du Net): “Glede ACTA sporazuma se mora aktivirati javnost!”

Kategorija: Intervju, Stroka | Datum objave: Tuesday, 3. 04. 2012 | Avtor:

V Budimpešti smo se na srečanju skupine Digital Rights Advocacy pogovarjali z Jérémie Zimmermannom, soustanoviteljem in govorcem skupine La Quadrature du Net, ki je ena od glavnih borcev proti sporazumu ACTA.

O ACTA sporazumu se pogovarjamo z Jérémie Zimmermannom iz skupine La Quadrature du Net. Zanima me, kaj so bile prelomnice pri ACTA sporazumu, zakaj je celotna stvar tako eksplodirala v javnosti?

ACTA je imela več točk preloma. Prva očitna točka je bila omemba sporazuma ACTA v depešah Wikileaks leta 2008. Takrat smo prvič lahko brali prvotno vsebino sporazuma in se o njej začeli javno pogovarjati. Druga prelomnica se je zgodila, ko je v javnost prišla druga različica sporazuma in smo se o njej pogovarjali s snovalci sporazuma, ki so naše pomisleke zavračali, češ, da to ni končno besedilo. Sedaj se pogovarjamo o končni različici sporazuma in tukaj se je v zelo kratkem času zgodilo več prelomnic. Najprej je tukaj potrebno omeniti gibanje proti SOPA in PIPA zakonodaji v ZDA in po celem svetu, ko so uporabniki spoznali, kako nevarne so metode, s katerimi hoče Hollywood regulirati splet.

Nato je v roku desetih dni prišla zamrznitev predlogov SOPA in PIPA ter “zatemnitev” interneta, nato pa še FBI zasedba strežnikov podjetja Megaupload, ki je spet delovala kot alarm za državljane po celem svetu, češ, poglejte, kaj nam lahko prinese prihodnost, FBI bo odklapljal strežnike in jih odnašal neznano kam. Na koncu pa se je zgodil še podpis sporazuma ACTA na Japonskem, ki je sam po sebi čisto administrativno dejanje, vseeno pa je bilo nabito s simboliko.

Mi smo se na ACTA sporazum pripravljali več let, analizirali smo besedila in izvajali kampanje, vse naše sile pa so bile osredotočene na dan, k bi ACTA vstopila v evropski parlament. Na koncu se je res treba zahvaliti dogodkom okrog predlogov SOPA in PIPA ter aretacij pri Megaupload ter izkazani aroganci evropskih oblasti, ki so zmobilizirale javnost.

SOPA, ACTA in PIPA niso prvi primeri poskusov regulacije spleta, poznamo jih tudi iz preteklosti in zagotovo se bodo dogajali še naprej. Zanima me, kako lahko izkoristimo moment trenutnih kampanj in nadaljujemo pogovor o regulaciji spleta?

Prepričan sem, da se ljudje skozi kampanje in naša dejanja učijo o problematiki. Pred nekaj leti se je v Franciji odvijala živahna debata o zakonodaji HADOPI in takrat je veliko državljanov prvič prišlo v stik s sejami v parlamentu. Prvič so brali predloge zakonodaje in prvič so stopali v stik s svojimi političnimi predstavniki. Državljani, ki so se na tak način aktivirali, so danes bolj pozorni na podobne zadeve in pri naslednjem predlogu zakonodaje se bodo aktivirali sami od sebe.

Pomembna je tudi izkušnja, ki smo jo doživeli s poljskimi predstavniki v parlamentu in ostalimi ljudmi iz bivšega Vzhodnega bloka, kjer je bila industrija avtorske pravice manj prisotna. Kampanja proti ACTA sporazumu je namreč odprla vrata za pozitivno kampanjo o spremenjenem načinu dojemanja avtorske pravice. Ko se pogovarjaš s poljskimi predstavniki v evropskem parlamentu, se strinjajo s tabo, da je potrebno reformirati sistem avtorske pravice in legalizirati izmenjavo datotek, kjer udeleženci v izmenjavi nimajo profita. Legalizacija je ena od naših zahtev, pri kateri vztrajamo že več let, sedaj pa je prišel čas, da se vse skupaj premakne na višjo raven.

Rekel bi, da je potrebno moment trenutnega gibanja izkoristiti za reformo avtorske pravice, ki je zelo enostavna – če se odvija brez profita, potem je legalna. Če posamezniki ali podjetja z izmenjavo služijo, potem je potrebno nadaljevati s pregonom, vendar s spoštovanjem človekovih pravic. To je zelo preprost amandma, ki bi ga lahko vmestili v prihajajočo IPRED zakonodajo, vseeno pa bi s tem končali globalno vojno avtorske pravice.

Kdo bi moral po vašem mnenju voditi ta boj za spremembo avtorske pravice? Na eni strani se nahaja založniška industrija, na drugi strani ste aktivisti. Bi se morala vplesti še kakšna skupina, da bi v tem boju zmagali?

Dobro vprašanje. Po moje bi lahko največ nredili državljani sami, saj je v masi moč. Potrebno je tudi prekiniti s širjenjem propaganda s strani ponudnikov dostopa do spleta in storitev, da varujejo umetnike in njihove pravice.

Spodbuditi je treba tudi umetnike same in jim pojasniti, da internet ni grožnja, temveč priložnost za sodelovanje z javnostmi in občinstvi, ki jim lahko predstavijo izdelke, vredne nakupa. Umetniki bi morali zagovarjati internet, ne pa, da se borijo proti njemu. In ko se bodo umetniki enkrat na internet počutili varne, bo to še ena točka preloma. Trenutno so umetniki pod težkim pritiskom posrednikov in založb in potrebujemo samo prvo domino, prvi telefonski klic, da se bo kepa začela valiti.

Razumem umetnike, ki se nočejo ukvarjati s politiko, ampak so srečni pri ustvarjanju svoje glasbe, ampak treba se je zavedati, da to ni “politics as usual”, temveč da gre za vprašanje oblike družbe oziroma za vprašanje temeljnih svoboščin, hkrati pa je povezano z načinom ustvarjanja culture in sodelovanja v njej.

Še zadnje vprašanje. Letos poleti bo evropski parlament glasoval o ACTA sporazumu. Kaj lahko aktivisti in uporabniki postorimo glede tega? Zanima pa me tudi, če si upate napovedati izid glasovanja?

Moja kristalna krogla je danes pokvarjena in ne upam si napovedati prihodnosti brez nje. Zelo pomembno je, da se zavedamo dolžine procesa sprejemanja ACTA sporazuma in da zadeva ne bo končana z glasovanjem v parlamentu. Odločitev parlamenta bo šla v poročilo, ki ga sedaj analizirajo v parlamentu.

Sedaj se je potrebno vključiti v analizo tega poročila in spremljati delo odbora INTA (International Trademark Association), ki trenutno dela na ACTA sporazumu. INTA odboru bodo poročali štirje drugi odbori in sedaj je čas, da stopimo v stik s temi odbori in jim povemo, kaj si mislimo o ACTA sporazumu. Poleg INTA odbora bodo ACTA sporazum brali še v odboru LIBE (Civil Liberties, Justice and Home Affairs), ITRE (Industry, Research and Energy), DEVE (Development), v katerem bi morali poudariti na nesmiselnost izvažanja propadlih evropskih politik v države v razvoju, ki velikokrat uporabljajo ekonomske modele, osnovane na menjavi znanja in bi imela taka zakonodaja lahko zelo negative učinek. In na koncu je tukaj še odbor JURI (Legal Affairs), kjer domujejo talibani avtorske pravice in kjer vedno izgubimo.

V vsakem odboru sedi od petdeset do šestdeset članov, tako da je tarča zelo majhna in zdaj je pravi čas, da stopimo v stik z njimi. Seje odborov se dogajajo enkrat mesečno in na teh sejah si odbori izmenjujejo mnenja in izoblikujejo amandmaje ter izoblikujejo končno besedilo, ki ga bodo poslali odboru INTA.

Tako imamo v naslednjih štirih do osmih mesecih veliko priložnosti za povzdig svojega glasu, pred vsakim glasovanjem odbora in na splošno, da s svojo kreativnostjo in energijo zbrcamo ACTA sporazum tja, kamor spada.

Hvala lepa za vaš čas in čimbolj pestro poletje vam želim!

Leave a Reply

Komentar bo pred objavo uredniško pregledan. Vsi komentarji, primerni za objavo, so objavljeni v roku 24 ur od časa oddaje, ponavadi prej.


Arhiv:


Vse vsebine © E-demokracija.si | Avtorji | Kontakt