Dinozavri digitalne revolucije

Kategorija: Kolumna | Datum objave: Wednesday, 02. 3. 2010 | Avtor: Karmen Špiljak

Spomin na poslušanje kaset se danes zdi kot meglen priklic zgodbe davno napisanega romana. Nič več opletanja z zmečkanimi kasetnimi trakovi, preklinjanja špikerjev ali “kampiranja” pred radijskim sprejemnikom. Walkman in zbirka kaset sta v rekordnem času zavzela stalno pozicijo v kleti in naredila prostor novejšim ter uporabnikom prijaznejšim izumomDigitalna revolucija je olajšala/izboljšala poslušanje in deljenje glasbe. Kljub temu pa jo je uspel preživeti osamljen dinozaver – vinilke. Ne glede na tehnološki napredek ali medij, so vinilke ohranile svojo priljubljenost. Morda se razlog skriva v nosilcu zvoka ali nostalgičnem, nenadomestljiem avdio fetišu.

Četudi ambivalentna večina trdi, da je vse čisti “šmorn”č, je očitno, da temu ni tako. Razlika se skriva v uporabniški izkušnji. Vsak, ki je kdaj rokoval z vinilkami ve, o čem govorim. Če bi namreč res šlo za isti “šmorn”, bi ne bilo razlike pri gledanju filma v kinu ali na računalniku. Kulturne izkušnje užitka očtno ne gre podcenjevati.

In tako pridemo do poslednjih dinozavrov, ki nikakor nočejo izumreti – časopisi, knjige in revije. Čeprav so nam na voljo avdio knjige, spletni časopisi in revije ter digitalni teksti na raznovrstnih čitalcih, se tiskane verzije ne umaknejo digitalnim. Četudi mnogi napovedujejo njihov skorajšnji padec pod težo spletne revolucije.

Kljub velikim prednostim digitalizacije vsebin menim, da je strah pred izumrtjem tiskanih knjig odveč. Uporabniška izkušnja branja knjige ali listanja časopisov ob jutranji kavi se ne more primerjati z gledanjem v zaslon. Naj gre za branje počitniške literature na plaži, strokovno študijsko čtivo ali specializirano revijo, imajo papirnate verzije tekstov poseben čar. Morda poosebljajo še zadnji analogni užitek, ki se mu nismo pripravljeni odpovedati. Četudi ni na dosegu klika.