O portalu    Avtorji    Kontakt


 

Od Ljubljane do Bruslja. In nazaj…

Kategorija: Kolumna | Datum objave: Wednesday, 28. 01. 2009 | Avtor:

Ena temeljnih značilnosti demokratične družbe je zagotavljanje transparentnosti in aktivne soudeležbe državljanov in državljank pri pripravi in sprejemanju zakonov, ki bodo vplivali na to kako bo določeno področje njihovega življenja urejeno.
Z vstopom v EU je razen spremljanja dela zakonodajalcev v Ljubljani postalo potrebno spremljati tudi delo zakonodajalcev v Bruslju. V zadnjih štirih letih so bili na medijskem področju v Sloveniji spremenjeni Zakon o RTV Slovenija (2005), Zakon o medijih (2006) in Zakon o elektronskih komunikacijah (2006), sprejet pa je bil tudi novi Zakon o digitalni radiodifuziji (2007). V istem obdobju pa je na ravni EU bila sprejeta nova Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (Direktiva AVMS), ki jo države članice morajo vključiti v svojo nacionalno (medijsko) zakonodajo najpozneje do decembra 2009.

Evropska Komisija je imela v času priprave Direktive AVMS javne konzultacije z vsemi zainteresiranimi stranmi, ki jih bo na kakršenkoli način zadeval nov »model« regulacije avdiovizualnih medijskih storitev. Na spletnemu mestu Komisije je objavljeno več kot 400 pisnih pripomb, ki so v tem času prišle na njihov naslov. Največ pripomb (109) je prišlo na tiste člene Direktive, ki se nanašajo na komercialne komunikacije, temu sledijo pripombe na pravila regulacije avdiovizualnih programskih storitev (109) ter kulturna različnost in promocija evropske in neodvisne avdiovizualne produkcije (90).

Pregled pisnih pripomb pokaže, da so v javni razpravi sodelovala vsa najpomembnejša evropska in svetovna združenja oglaševalcev, komercialnih televizij (podpredsednik evropskega združenja komercialnih televizij je direktor dveh slovenskih komercialnih televizijskih postaj), kabelskih operaterjev, javnih servisov, telekomunikacijskih operaterjev, ponudnikov internetnih storitev ter producentov in njihovih združenj. Komentarje so poslale tudi vse »stare« države članice EU (Velika Britanija in Francija na vsa poglavja).

Med pregledom poslanih pripomb na besedilo nove Direktive vidimo, da slovenskih komentarjev ni. Pristojni odbor Državnega zbora je sicer slovensko stališče o predlagani Direktivi obravnaval (pripravilo ga je ministrstvo za kulturo)  ampak na sejah, ki so bile zaprte za javnost. Javne razprave, v kateri bi lahko državljani in državljanke predstavili svoje poglede na bodočo regulacijo medijskega prostora, enostavno ni bilo.

V tem letu se bo Ministrstvo za kulturo lotilo spremembe medijske zakonodaje. V zadnjih letih je politika posegala v medije predvsem zaradi tega, da bi zavarovala svoje lastne interese. Ti posegi so bili podobni stari šali Woodyja Allena o dveh ženskah, ki se pritožujejo glede hrane v znani restavraciji – prva ugotavlja, da je hrana zelo slaba, druga pa, da so porcije premajhne.

Politiki v medijih vidijo demona, ki ga je potrebno ukrotiti, da pridejo do demosa. Direktiva bo bistveno vplivala na naravo regulacije medijskega prostora, čeprav Komisija trdi nasprotno. Komisija namreč direktivo AVMS oglašuje s sloganom  vsi smo zmagovalci (mediji in gledalci), nasprotni argumenti pa dokazujejo, da bodo največ pridobili medijski lastniki, zelo malo pa državljani in državljanke. Zato je potrebno razpravo začeti takoj.

Prvi tak poseg v javno razpravo z zahtevami po radikalni prerazporeditvi radiofrekvenčnega spektra je pripravil Sašo Sedlaček s projektom Infokalipsa zdaj! (.pdf) Iniciativa za ustanovitev medijske avtonomne cone. Projekt demistifikacije radiodifuzne tehnologije in predstavitve zahteve za pravično razdelitev javnih frekvenc je bil predstavljen v Državnem zboru 26.1.2009. To je verjetno zadnja možnost, da si državljani in državljanke priborijo del radiodifuznih frekvenc, ki so (kakšna ironija!) v njihovi lasti.

Sandra Bašić Hrvatin je doktorica komunikologije in predstojnica katedre na Humanistični fakulteti v Kopru.

Leave a Reply

Komentar bo pred objavo uredniško pregledan. Vsi komentarji, primerni za objavo, so objavljeni v roku 24 ur od časa oddaje, ponavadi prej.

O avtorju:

Sandra Hrvatin je doktorica komunikologije in predstojnica oddelka za medijske študije na Fakulteti za humanistične študije v Kopru.

Arhiv:


Vse vsebine © E-demokracija.si | Avtorji | Kontakt