Prehitevanje z e-izvršbo, kajti mnogi odvetniki so še vedno nevešči z informacijsko tehnologijo

Z novim letom so začele veljati spremembe zakona o izvršbi, ki naj bi z uvajanjem možnosti elektronskega vlaganja izvršilnih predlogov v imenu upnikov poenostavile postopke, vendar so se uporabniki ta mesec srečevali s številnimi težavami.

Mnogi so zato prepričani, da ne bi smeli tako hiteti s prehodom na novi postopek, pač pa bi morali pred uvedbo nove prakse predvideti nekajmesečno testno obdobje, v katerem bi lahko odpravili pomanjkljivosti.

Slabo informiranje odvetnikov

Iz vrst odvetnikov, ki se ukvarjajo z vlaganjem izvršb na podlagi verodostojne listine (gre za izvršbe zaradi neplačanih računov), prihajajo predvsem pripombe o pomanjkljivem informiranju glede elektronske izvršbe. O ključni zakonski novosti namreč niso dobili nikakršnih navodil, prav tako ni vrhovno sodišče kot nosilec projekta zanje pripravilo kakšnega seminarja na to temo. Odvetniki imajo tako težave že z izpolnjevanjem obrazcev za izvršilne predloge, ki so po mnenju nekaterih tudi zelo nepregledni, njihovo izpolnjevanje pa precej zamudno. Dogaja se tudi, da jih med izpolnjevanjem elektronskega zahtevka, po možnosti desetega v vrsti, preprosto vrže iz sistema in so spet na začetku. S problemi se srečujejo tudi pri plačevanju sodnih taks in prilaganju uradnih listin.

V nekoliko bolj pomirjujočih tonih o vsej zadevi govori ljubljanski odvetnik Tomaž Čad, ki je prepričan, da je namen pripravljavcev novosti dober, vseeno pa gre za zdaj bolj za zapletanje kot za poenostavljanje postopka. Kar verjetno kaže, da so v vso zadevo premalo vključili tiste, ki se s temi postopki ukvarjajo v praksi, meni Čad. “Vsi seveda razmišljamo, kako zadeve poenostaviti in poceniti, a se potem na koncu včasih pokaže, da so še vedno nedomišljene,” razmišlja ljubljanski odvetnik in dodaja, da bi bilo tudi zato primerno, če bi zadeva pred uvedbo vsaj kakšno leto delovala zgolj testno.

Odvetniki niso vešči informacijske tehnologije

Jana Savkovič z vrhovnega sodišča, ki vodi projekt, pa je za zdaj zadovoljna. “Zadeva teče dobro in kakšnih pretiranih problemov nismo zaznali, bo treba pa v teh prvih mesecih delovanja postopek izpiliti do konca.” Mogoče je, da imajo težave z elektronskim obrazcem predvsem odvetniki, ki niso toliko vešči informacijske tehnologije, meni Savkovičeva in dodaja, da se je treba novih obrazcev tudi navaditi. Na vrhovnem sodišču so dobili kar nekaj pozitivnih odzivov na spremembo, poleg tega pa “stvari sproti izboljšujemo in uporabnike o težavah obveščamo na spletnih straneh”.

Doslej je bilo vloženih okoli tisoč elektronskih predlogov za izvršbo, kar je nekaj nižja številka od običajne, priznava Savkovičeva, vendar gre po njenem predvsem za težave velikih upnikov (na primer večjih podjetij), ki še niso tehnično usposobljeni za vlaganje izvršilnih predlogov v paketih. Vodja projekta je tako prepričana, da elektronske izvršbe niso uvedli prehitro, “saj tudi s testnim obdobjem ne bi zaznali vseh potencialnih napak, zato rezultat ne bi bil nič boljši”.

Vseeno smo na drugačna mnenja naleteli tudi med tistimi, ki so sodelovali pri pripravi projekta. Neuradno smo namreč izvedeli, da so se nekateri zavzemali za prehodno testno obdobje, ker naj bi začetek delovanja elektronske izvršbe z novim letom predstavljal veliko tveganje. Prav tako so opozarjali na pomanjkljive informacije odvetnikom, za katere naj bi zdaj vendarle pripravili seminar o novostih. Odvetniki pa si želijo, da bi odgovorni čim prej izpopolnili tudi sistem elektronskih zahtevkov.

Vir: Dnevnik
Ključne besede: e-izvršba, IT, nepripravljenost, neveščost