O predsedniški kampanji in uporabi spleta

Začelo se je leta 2004, ko je Howard Dean z revolucionarnim pristopom od malega kandidata prišel do skorajšnje nominacije kandidata demokratov.

Joe Trippi, Deanov spletni svetovalec, je v svoji knjigi The Future Will not be Televised dejal, da so s različnimi prijemi takrat naredili revolucijo. Bili so prvi, ki so pisali blog, ki so zbirali denar preko spleta in najpomembnejše – bili so prvi, ki so povezovali ljudi v spletne skupnosti. Prvi, ki so ljudi mobilizirali tudi preko spleta.

Kot pravi Trippi v svoji knjigi, so se ljudje v Združenih državah Amerike začeli zavedati, da lahko le s skupnimi močmi spremenijo državo in jo zopet naredijo za njihovo. Ideja se mi zdi izredno pozitivna. Splet predstavlja izredno orodje, ki omogoča povezovanje ljudi, širjenje idej in mobilizacijo.

V predsedniški kampanji za volitve drugo leto v Ameriki sedaj splet uporabljajo vsi. Kar je začel Trippi, danes uporabljajo vsi. Vendar s pomembno razliko. Takrat so splet začeli uporabljati, ker niso imeli nobene druge poti – tradicionalni mediji so bili predragi in povezovanje ljudi je bilo možno le preko spleta. Danes splet uporabljajo vsi, ker je tako zapisano v navodilu “Kako zapolniti vse komunikacijske kanale”. Pred leti je bilo zapisano, da mora vsak kandidat imeti plakate, televizijske in radijske oglase, danes pa so temu dodali še lovljenje glasov preko spleta.

V Združenih državah danes uporabljajo vse znane metode – od blogov do video posnetkov, od profilov v raznih spletnih skupnostih do vključevanja v virtualne spletne svetove. Uporabljajo mobilnike in dopisne sezname. Snemajo glasbene videe in svoje različice kratkih video posnetkov vzete iz televizijskih šovov.

Kaj se dogaja pri nas? Pri nas me je, pozitivno in negativno, presenetilo kar nekaj kandidatov. Na eni strani imamo kandidate, ki se zgledujejo po praksah s tujine, ki so se izkazali za dobre, na drugi pa kandidate, ki o spletnih kandidaturah še slišali niso.

Imamo torej kandidate, ki blogajo. Kandidate, ki snemajo video posnetke. Imamo kandidata, ki ima izrednega spletnega stratega in voditelja spletne kampanje. Ima blog, video in komunicira s potencialnimi volivci. Ima tudi profil na Facebooku. Izredno pohvalno.

So pa tudi kandidati, ki imajo le statične spletne strani in se na spletno komunikacijo z volivci požvižgajo. Imajo le spletno stran, na kateri pa lahko zasledimo le njihov elektronski naslov. Ni kaj, očitno je, da določeni kandidati ne spremljajo aktualnih spletnih trendov. Da ne omenjam kandidatov, ki spletnih strani nimajo.

Splet torej ponuja orodje politikov, da si nabirajo glasove. Izredno radi se VSI kandidati pogovarjajo s svojimi volilvci. Včasih le na zborovanjih in na veselicah, danes pa tudi preko spleta. Vendar pa se sprašujem, ali se bo komunikacija z volivci in državljani, ki je danes tako opevana in uporabljena, po izvolitvi enega izmed kandidatov, ki se tega poslužujejo že danes, obdržala.

Bomo imeli še enega Janeza D., ki preko spleta komunicira svoje ideje državljanov? Ali bomo imeli nekoga, ki bo dvignil raven komunikacije, bo blogal ter dovolil še komentarje? Bomo po izvolitvi dobili predsednika, ki ga bo mnenje ljudi zanimalo? Zanimivo bo videti, kaj se bo zgodilo v Ameriki in kaj tu v Sloveniji.

Na glavno stran |

Arhiv